Konferenca računovodij, finančnikov in davčnikov

Ne ponavljajmo napak!

Prav je, da ne ponovimo napak iz restriktivnega reševanja globalne recesije pred desetletjem. Ob krizi leta 2008 je proračun vložil pet milijard evrov za zaščito bank, zato pa zmanjšal socialne in druge dajatve. Prvo se ni poznalo v rasti potrošnje prebivalstva, drugo pa jo je radikalno zmanjšalo. Banka Slovenije je zahtevala uveljavitev višjih kapitalskih zahtev za banke v enem letu, čeprav je bil rok deset let, kar je ugasnilo bančno kreditiranje, kreditni krč pa je zatrl gospodarstvo.

Ukrepi jeseni leta 2019 so šli v podobni smeri. Najprej je vlada odpravila družinske dodatke za ločeno življenje in zavirala socialne transferje, da bi dosegala abstrakten cilj »črno ničlo«, torej proračunski presežek, in to v času krize (!). Istočasno pa je Banka Slovenije zavrla dajanje kreditov kreditno manj sposobnim »revežem«, ki jim je vlada pred tem odvzela del prihodkov, da so res postali reveži. Kot da bi obe politiki delali z roko v roki v smeri restriktivnosti. Rezultat je bil ustvarjanje neenakosti in socialne napetosti.

Osnovno pravilo je, da radikalnejši ukrepi zaščite pred širitvijo virusa zmanjšajo njihovo trajanje, kar pomeni krajše obdobje padca gospodarske aktivnosti in manjšo skupno škodo. Radikalnejši ekonomski stimulativni ukrepi pa povečajo intenzivnost okrevanja ter pospešijo gospodarsko rast in zmanjšajo socialno škodo.

Krizni čas, Slovenija lahko prenese bolje, kot ga je pred desetletjem, in to tako, da z ustreznimi spodbudami, ki bodo močnejše in ne šibkejše kot v drugih državah, ublažili padec gospodarstva in standarda prebivalstva.

Avtor citata:  dr. Franjo Štiblar